... ampak ne moreš primerjati kmetijstva v rangu 5.000ha in 20ha. Tam se pač vleče ven na podlagi ogromnih površin, pri nas jih pač lahko z intenzivnostjo. Saj tud nas stiskajo s cenami ampak pri tako velikih gospodarstvih je to samo še toliko bolj občutno in je vprašanje kdo je to vse skupaj (tudi) psihološko zmožen prenesti. Tud nas tepe vreme, tudi več let zapored... in tu smo dokaz, da majhna gospodarstva nekako zmeraj progurajo, veliki sistemi pa ali zaprejo vrata ali pa rabijo konkretno injekcijo.

Simon MS je napisal/a:

... ampak ne moreš primerjati kmetijstva v rangu 5.000ha in 20ha. Tam se pač vleče ven na podlagi ogromnih površin, pri nas jih pač lahko z intenzivnostjo. Saj tud nas stiskajo s cenami ampak pri tako velikih gospodarstvih je to samo še toliko bolj občutno in je vprašanje kdo je to vse skupaj (tudi) psihološko zmožen prenesti. Tud nas tepe vreme, tudi več let zapored... in tu smo dokaz, da majhna gospodarstva nekako zmeraj progurajo, veliki sistemi pa ali zaprejo vrata ali pa rabijo konkretno injekcijo.

Ja na malih gospodarstvih se da pokriti izgubo pri kmetovanju z dejavnostjo v drugih sektorjih ,ker imaš pač čas zato mala gospodarstva zmeraj pregurajo.
Intenzivnost naj ne pomeni intenzivna obdelava pač pa optimalno razmerje med stroški in prihodki.Pač vsakdo ima svoj pogled
,nesmisel je prepričevanje.
Me prav zanima koliko bo spremenjenih pogledov ko ti načini pridejo v okoljska plačila.

Sprašujem vas; ali ohranitveno kmetijstvo v ta pravem pomeni besede za Slovenijo pomeni samooskrbo???? A se sploh kdo zaveda kako velike spremembe bi dejansko pomenilo uvedba ene take tehnologije? Tako tehnologijo se ne da uvesti na vseh tleh! O tem se mnogo propagira zadnje čase ampak samo lepotičenje. Ne govori se pa o težavah, ki jih taka tehnologija prinaša in kako dolgo vzpostavljajo sistem tisti, ki so s tem začeli. Spomnite se česal!!! Kje so zdaj česala?? Potrebno se je vprašati ali nekdo v LJ v pisarni lahko uvaja nekaj do česar se še stroka ne zna opredeliti. Sedaj ko imamo tehnologijo za max pridelke, ki so osnova za samooskrbo bomo šli pa v nasprotno smer?

Simon MS je napisal/a:

Sprašujem vas; ali ohranitveno kmetijstvo v ta pravem pomeni besede za Slovenijo pomeni samooskrbo???? A se sploh kdo zaveda kako velike spremembe bi dejansko pomenilo uvedba ene take tehnologije? Tako tehnologijo se ne da uvesti na vseh tleh! O tem se mnogo propagira zadnje čase ampak samo lepotičenje. Ne govori se pa o težavah, ki jih taka tehnologija prinaša in kako dolgo vzpostavljajo sistem tisti, ki so s tem začeli. Spomnite se česal!!! Kje so zdaj česala?? Potrebno se je vprašati ali nekdo v LJ v pisarni lahko uvaja nekaj do česar se še stroka ne zna opredeliti. Sedaj ko imamo tehnologijo za max pridelke, ki so osnova za samooskrbo bomo šli pa v nasprotno smer?

Ne delaj panike ,v slo z cca800m2 obdelovalne zemlje na prebivalca in z vsemi njenimi posebnostmi boš teško vzpstavil 100 %samooskrbo z katerokoli tehnologijo.
motiš se lahko se da uvesti take tehnologije na vseh tipih tal samo ne samo en isti način.
tako dolgo boš vzpostavljal sistem nove tehnologije ,kakor dolgo boš rabil ,da ugotoviš zahteve tal in kultur ,katere bi prideoval na tvojih tleh .
Česala? ponekod se obnesejo drugod se ne ,meni se že v probi ni in nisem kupil česala.
Max.pridelki ? Kakor spremljam debate ,težave,probleme.... nisem prepričan da imamo optimalno tehnologijo z oranjem za max.pridelke... kot zanimivost alternativne tehnologije lahko prihranijo 60-70 mm padavin,kot vem jih ponekod kar primankuje....
Stroka'? ve marsikaj če je v ozadju denar ,brez projektov ni plačil tudi v strokovnih logih,zato se odvija tako počasi.

Z velikim zanosom zagovarjaš svojo tehnologijo,pa me zanima ,a si sploh probov kaj alternativnega in na kakšen način.Danes imamo na voljo strokovne revije ,raziskave, opise tehnologij ,poizkuse preko spleta,imaš na voljo praktično iste informacije kot stroka,poizkušaš pa lahko na svojih pogojih v majhnem obsegu bi rekel gartelnu ,samo voljo je treba imet.
Še eno zanimivost opažam danes ,večinoma isti strokovnjaki kateri so pred časom govorili, da se alternativne obdelave ne izplačajo,danes menjajo ploščo ,raziskujejo z projekti za dober denar.

Me pa še nekaj zanima ,kakšne analize tal delaš na koliko elementov,le ti danes povejo odgovore na tehnologijo katero uporabljamo .Za spremembo tehnologije bodo spet ti rezultati ,ključni kaj izbrati....

dklemen5 je napisal/a:

Česala? ponekod se obnesejo drugod se ne ,meni se že v probi ni in nisem kupil česala. Max.pridelki ? Kakor spremljam debate ,težave,probleme.... nisem prepričan da imamo optimalno tehnologijo z oranjem za max.pridelke... kot zanimivost alternativne tehnologije lahko prihranijo 60-70 mm padavin,kot vem jih ponekod kar primankuje.... .

Vse si povedal.... Meni se obnese kar se meni obnese zakaj bi nekdo vsiljeval svoje prepričanje po možnosti brez praktičnega dela preko okoljskih plačil? To ni farming simulator, to so resne zadeve!

Kaj je bila osnova zaščite pred boleznimi v IPL? Pri vsaki bolezni je kot preprečevanje bilo najprej navedeno "kvalitetna zadelava rastlinskih ostankov"! Šele potem vse ostalo. Na predavanje KOPOP so predstavili "ohranitveno kmetijstvo"...na moje vprašanje kako je kaj z boleznimi je prišel odgovor; ja, v poiskusu nas je pri žitih udarila fuzarioza, pri koruzi smo imeli probleme s pleveli......učimo se še je dejala dolgoletna strokovnjakinja. Kako je na koncu pod črto, je dejala tu, tu...zakaj ni predstavila številk???? Priznala je tudi, da so amerško tehnologijo prekopirali tudi na madžarsko, vendar so se po kakem letu predali. Sedaj ko je bilo toliko in toliko investicijskih in seveda tudi nepovratnih sredstev namenjeno za razne stroje, pa nekdo želi izsiliti zamenjavo tehnologije na tak način? Če je to tako zelo efektiven način kmetovanja zakaj ne prepustijo tega samim kmetovalcem v presojo? Kmetijstvo ni panoga ko lahko vsako leto spremeniš način razmišljanja in tehnologijo.

Kot družba smo itak na napačni poti....se pelješ po opravkih ali na svojo njivo s kolesom ali z avtom? Če se pelješ s kolesom potem imaš že pravo miselnost za ohranitveno kmetijstvo.

Kdo ve švabsko si naj malo pogleda prispevke od tega tipa. Tukaj je recimo opis stanja po 4,5 letih no-till

https://www.youtube.com/watch?v=2p66k1uKJnE

Podaja dokaj realne izkušnje in mnenja.

Simon MS je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: Česala? ponekod se obnesejo drugod se ne ,meni se že v probi ni in nisem kupil česala. Max.pridelki ? Kakor spremljam debate ,težave,probleme.... nisem prepričan da imamo optimalno tehnologijo z oranjem za max.pridelke... kot zanimivost alternativne tehnologije lahko prihranijo 60-70 mm padavin,kot vem jih ponekod kar primankuje.... . Vse si povedal.... Meni se obnese kar se meni obnese zakaj bi nekdo vsiljeval svoje prepričanje po možnosti brez praktičnega dela preko okoljskih plačil? To ni farming simulator, to so resne zadeve! Kaj je bila osnova zaščite pred boleznimi v IPL? Pri vsaki bolezni je kot preprečevanje bilo najprej navedeno "kvalitetna zadelava rastlinskih ostankov"! Šele potem vse ostalo. Na predavanje KOPOP so predstavili "ohranitveno kmetijstvo"...na moje vprašanje kako je kaj z boleznimi je prišel odgovor; ja, v poiskusu nas je pri žitih udarila fuzarioza, pri koruzi smo imeli probleme s pleveli......učimo se še je dejala dolgoletna strokovnjakinja. Kako je na koncu pod črto, je dejala tu, tu...zakaj ni predstavila številk???? Priznala je tudi, da so amerško tehnologijo prekopirali tudi na madžarsko, vendar so se po kakem letu predali. Sedaj ko je bilo toliko in toliko investicijskih in seveda tudi nepovratnih sredstev namenjeno za razne stroje, pa nekdo želi izsiliti zamenjavo tehnologije na tak način? Če je to tako zelo efektiven način kmetovanja zakaj ne prepustijo tega samim kmetovalcem v presojo? Kmetijstvo ni panoga ko lahko vsako leto spremeniš način razmišljanja in tehnologijo. Kot družba smo itak na napačni poti....se pelješ po opravkih ali na svojo njivo s kolesom ali z avtom? Če se pelješ s kolesom potem imaš že pravo miselnost za ohranitveno kmetijstvo.

Seveda sem vse povedal glede česal, imam tla na katerih je veliko kamenja ,ko posejem žito kamen ostane kjer ga je pustila sejalnica in pod njim je prazno mesto, z česalom pa isti kamen premaknem na mesto kjer raste žito in žito pokrijem potem imam dve prazni mesti.
Ko omenjaš IPL ,a naj bi bila ta pravila sveti gral?Kje pa piše da so brez napak?Rastlinske ostanke lahko zadelaš tudi plitvo ,kjer jih aeorobni pogoji mnogo hitreje razgradijo kot pa če so podorani recimo na 20-30 cm,sicer pa kot vidim oranje ni rešitev za fusariume,če bi le to bilo jih ne bi smelo več biti .Če se želiš manj težav z fusariumom moraš najprej spremeniti kolobar ,to ti je dobra rešitev,tud to je bilo v IPL navodilih.
Verjamem da ti odgovarja trenutna tehnologija in nihče ti ne vsiljuje spremembe vendar se kdaj vprašaš kam vodi trenutna pot? Jaz vidim vse večjo odvisnost kmetijstva od lobijev takšnih in drugačnih
.Pa naj omenim samo enega ; fungicide, ko sem jaz začel le te uporabljat so bili skoraj samo na apnu ,cinku in bakru.Danes imamo razne strobine, azole razne stvari na klorovi osnovi.preberi še kdaj negativno statistiko uporabe,kot je da strobini ostanejo aktivni na površini 400 dni po uporabi,pri vseh vremenskih pogojih v tem času,vročini,mrazu, suši, moči,optimalnih pogojih,razkrajujejo jih talni mikrorganizmi ,kako jih pa naj če strobini zaviralno delujejo tudi na koristne mikroorganizme ne samo na patogene.Torej smo v začaranem krogu ,,fusarium pa zmaguje.
Ti je tista priznana strokovnjakinja omenila kako se po svetu proti fusariumu borijo uspešni kmetje ki ne orjejo pa imajo kot glavnino kultur v kolobarju žita?Iz tvojega zadnjega prispevka vidim tudi to ,da ni vedela,naj ti samo omenim par primerov iz Nemčije,zelo uspešno obvladujejo fusarium z širšim kolobarjem z odpornimi sortami ,menda da v prihodnjih letih lahko pričakujemo tolerantno sorto pšenice na fusarium z reducirano uporabo strobinov, azolov in podobnih super herbicidov ,uporabo lactobacilusov kot fungicidi,trtiranje žetvenih ostankov z lactobacilusi.
Konec koncev je fusarium gliva katera dobro uspeva v anaerobnih pogojih kjer prevladajo gnilobni procesi,v humifikacijskih aeorobnih pogojih ji ne paše..
Zakaj pa so po letu opustili raziskave no tilla in fusriuma,če mene vprašaš ,ker se je iztekel program in sredstva.
Zato sem ti omenil uporabo spleta ,kot orodja kjer lahko dobiš koristne informacije in površino veliko kot vrt.
Tud jaz se sprašujem zakaj so se podpirale investicije v tehnologijo,katera se v svetu opušča,pa pustimo politiko ,ker ona sama sebi daje delo.
Nihče te ne bo silil v takšne programe če ti ne odgovarjajo,to bodo dodatni
okoljski programi,Iz tvojega razmišljanja se mi zdi ,da te skrbi ,kako priti do plačil .Jaz nisem bil ne v ipl ,kop, kopop , pa me ne vleče niti v nove okoljske programe,mislim , da mora kmet postat neodvisen od plačil,ker če smo pač skačemo kot želijo.

Če me sprašuješ ,če se vozim z kolesom ,ja na večino njiv se peljem z kolesom ,če grem samo gledat,pa tudi na kufe vsak dan z kolesom .Žal na vse opravke pa ne morem ,ker ima premajhen tregar.

Pa ne vzemi te debate kot očitke, je samo debata.

https://www.youtube.com/watch?v=mVITG-ffZZg

Tole je samo en izmed rezultatov, ki jih da poizvedba no till, splača se pogledat.

Zadnje čase mal spremljam te ameriške bloge.
No till je , kot je v zgornjem vlogu, da edino obračanje zemlje s strani lemeža sejalnice.
Konvencionalna obdelava je obdelava z ripanjem po naše oz. predsetvenikom, krožnimi branami do nekje 20-30 cm oz 8 inch.
S plugom se dela le še na manjših kmetijah, kar je majhno je tam nekje do med 20, 50 ha oz 150 do 200 molznic.
Povprečna poljedelska kmetija, ki naj bi bila sposobna preživet je po njihovih ocenah vsaj 1000-1500 ha. Je pa tako da imajo večino zemljišč v najemu in to je kar jih najbolj tepe -višina najemnin.

Je pa zelo banalen razlog, zakaj veliko kmetov dela tillage jeseni (ripa), da se spomladi prej osušijo tla in koruza pride dovolj zgodaj na polja.

imajo še zanimiv rek if you go more then three times on one spot you loose money

To kar se gre majerič ni no till ampak je za amere konvencionalna obdelava.

Glede fuzarioz je pri njih verjetno manj, ker skoraj ne prakticirajo pšenice na koruzo, če že gre, gre verjetno za sojo. Oz se seje pšenica kjer ni dovolj padavin, oz temp. za koruzo .


Še en ne nezadovoljen z no till, ker je v tleh ostalo preveč vlage
https://www.youtube.com/watch?v=G2LIx0O3FHk

Dase jim proizvodnja izzide pamora biti vsaj 150-180 mernikov na acer to je cca 0,4ha oz po naše cca 14 ton/ha

https://www.nass.usda.gov/Charts_and_Maps/Crops_County/cr-yi.php

Za pogledat - koruza:

https://www.youtube.com/watch?v=rx1ji7xeRIc

Mi pa nekaj ni jasno kako bo tole funkcioniralo brez totalnih herbicidov. Še eno zanimivo mnenje: https://www.youtube.com/watch?v=t4BVYhLral4

dklemen5 je napisal/a:

Zakaj pa so po letu opustili raziskave no tilla in fusriuma,če mene vprašaš ,ker se je iztekel program in sredstva.

Torej je no till pod črto uspešen le zaradi € pomoči?